Slovenska arhitekturna dediščina
Zgodba iz leta 2019 povezuje slovenski kozolec, kmečko hišo v Slovenskih goricah in alpsko hišo z navdihi za individualno arhitekturo KAGER.

Novembra 2019 smo predstavili tri primere, kako slovenska stavbna dediščina navdihuje individualno arhitekturo KAGER: kozolec, kmečko hišo v Slovenskih goricah in alpsko hišo v Logarski dolini.
Slovenski kozolec
Slovenski kozolec je samostoječa, pretežno odprta lesena stavba s streho, namenjena sušenju in hrambi pridelkov na letvah. Je prepoznaven primer skeletne gradnje. Pri naših hišah nas navdihuje jasen red njegovih vertikalnih in horizontalnih konstrukcijskih elementov.
Kozolcu dodatno stabilnost dajejo prečne vezi. V sodobni leseno-stekleni hiši konstrukcijska zasnova poveže leseni skelet, stenska polnila in velike zasteklitve. Tradicionalni ritem lesa tako dobi nov izraz, prilagojen bivalnemu prostoru.
Kmečka hiša v Slovenskih goricah
Tradicionalne kmečke hiše v Slovenskih goricah so pogosto oblikovane v črko L. Prvotno so bile grajene iz gline in krite s slamo, pozneje pa z rdečo opeko. Čelo hiše je bilo obrnjeno proti jugu, v vogalu pa sta se nanjo navezovala kašča in hlev.
Prav ta oblika je navdihnila hišo KAGER, predstavljeno v objavi. Podolgovati del vsebuje bivalne prostore, v vogalu pa je nadstrešek za avtomobile. Lesene pergole na čelu ustvarjajo značilen videz in dodatno ščitijo pred soncem.
Alpska hiša
Za tradicionalno alpsko hišo je značilna zelo strma lesena streha, s katere je sneg lažje zdrsnil. Bivalni del je bil navadno zidan iz kamna, gospodarski pa lesen. Majhna okna so se zapirala z lesenimi drsnimi polkni.
Hiša v Logarski dolini, pri kateri smo izvedli rekonstrukcijo, je bila med drugo svetovno vojno povsem požgana. Pozneje je služila kot družinska hiša z dnevnimi prostori in kuhinjo v pritličju ter spalnicami v nadstropju. Po rekonstrukciji se je njena namembnost spremenila: sobe in apartmaji so postali del turistične ponudbe.